Predavanja

• 

  MOBILIZACIJA BLAGOVNIH ZNAMK ali LOV NA POTROŠNIKA - Uroš Goričan, programski direktor Planet 9

  Medtem ko naročniki in agencije s prstom kažejo drug na drugega, zakaj se na področju internetnega in mobilnega oglaševanja odvija vse prepočasi, gredo tehnologija, mediji in z njimi potrošniki svojo pot naprej. Vsi se zavedamo, da bodo preživele tiste blagovne znamke, ki bodo znale slediti potrošnikom pri njihovem kolobarjenju po medijskih platformah. In ravno mobilna platforma je odlična za preskoke in doskoke do različnih ciljnih skupin – ali samostojno ali v kombinaciji z drugimi. In namesto kazanja na krivce za počasno mobilizacijo v oglaševanju, si bomo pogledali nekaj pozitivnih primerov iz tujih, pa tudi domačih mobilnih logov.

• 

  KAJ SE NAŠI BLAGOVNI ZNAMKI DOGAJA NA SPLETU? - Petra Garin, direktorica, Consoriana

  Na spletu vedno več vsebin, ki se nanašajo na naše blagovne znamke, ustvarjajo drugi: uporabniki, kupci, konkurenti... Ali lahko upravljamo s podobo blagovne znamke, ne da bi vedeli, kaj se o njej piše na spletu? Kje uporabniki naših izdelkov in storitev preverjajo, ali obljube, ki jih komuniciramo v medijih, tudi zares držijo? Kje poteka ključni del prednakupnih procesov, ki ima lahko velik vpliv na vedenje potrošnikov?

• 

  KDO SE BOJI LARRYJA PAGEA? - Andraž Zorko, partner, Valicon

  Bilo je približno tri leta nazaj, ko smo na interni seansi debatirali o tem, kako bo naš biznis izgledal čez pet ali morda celo deset let. S čim se bomo ukvarjali, kaj bomo počeli, kdo bo naša konkurenca. Zagledali smo se v projekcijo na steni, na kateri so bili logotipi znamk kot so Facebook, Google ipd. "To bo naša konkurenca... in niti ne šele čez pet let." Par tednov nazaj smo na Googlovi spletni strani našli oglas, ki išče nekoga po imenu "Survey research scientist".

  Vloga trženjskega raziskovanja se spreminja že zadnjih nekaj let. Spreminjajo se metode, spreminjajo se načini in vrste uporabe. Tako, kot se spreminjajo okolje in ljudje. V zadnjem letu je prišlo na področju trženjskih raziskav do velikih premikov, po eni strani so tu neizbežni trendi, od vedno nižje pripravljenosti ljudi za sodelovanje v anketah in prehoda na nove tehnike anketiranja (tradicionalne raziskave) preko vedno večjih baz bolj ali manj neobdelanih podatkov, ki jih posedujejo naročniki, in do tu izhajajočih novih storitev (analitika in napovedovanje, modeliranje in uparjevanje), pa do socialnih omrežij in analize vedenja na internetu, ki počasi a zanesljivo prihajajo v ospredje. Na drugi strani je tu seveda recesija, ki je tudi na področju trženjskih raziskav pustila neizbrisne posledice in v mnogočem bodisi pospešila trende bodisi odprla nove smeri razmišljanja in ravnanja. In potem je tu še Google. Ampak vloga trženjskih raziskovalcev in svetovalcev je že nekaj časa precej več kot obdelava razpoložljivih podatkov. Je odnos. Je razumevanje. Je empatija in intuicija.

  Kaj počnemo danes in kaj bomo počeli v prihodnjih letih, kako bodo izgledale medijske raziskave čez pet let, bomo gledali zgolj številke ali občudovali besede, kaj zares pomeni izraz "torture the data until they confess", vse to in še kaj - da o Larryju in njegovih sploh ne govorimo - v zgodbi o vlogi in usodi trženjskega raziskovanje danes in jutri.

• 

  DOBRA PRAKSA NO. 6: PRESOJANJE IDEJNIH KONCEPTOV IN REŠITEV - Urša Pučko, Pristop

  Gostje: Milena Štular (Poslovni sistem Mercator), Eva Aljančič (Simobil), Janja Žbontar Škraba (Beiersdorf), Janez Rakušček (Luna TBWA), Mitja Petrovič (Publicis) in Zoran Gabrijan (Futura DDB)

  Prepoznavanje, strokovno presojanje in vrednotenje idejnih konceptov in rešitev je zagotovo ena najpomembnejših nalog vseh tistih, ki morajo imeti besedo pri odločitvah o tem, katera ideja je boljša in primernejša od druge in zakaj je temu tako. Pa naj gre za marketinške direktorje, vodje tržnega komuniciranja in vodje blagovnih znamk na strani oglaševalcev ali stratege, direktorje in vodje projektov ter kreativne direktorje na strani agencij. Dobra in predvsem pravilna in pretehtana odločitev pa tako kot dober idejni koncept ni in niti ne sme biti le stvar navdiha in trenutka. Zahteva čas, strokoven proces in predvsem jasne, dogovorjene kriterije, ki vsem vpletenim v proces olajšajo delo in pomagajo oživiti tiste presežne in relevantne idejne koncepte, s katerimi dosežemo njihov poglavitni namen: tržne cilje.

• 

  POTROŠNIŠKI OPTIMIZEM V 2009 - KAJ PA V 2010? - Janja Božic Marolt, predsednica uprave, Mediana

  Obiskovalci SOF-a se bodo na predavanju seznanili z objektivnimi rednimi mesečnimi podatki o potrošniškem optimizmu v Sloveniji v letu 2009 in začetku 2010, ki velja v različnih izdelčnih kategorijah. Podatki bodo vstavljeni v resnično zgodbo, ki smo jo živeli in jo živimo potrošniki, tuje in domače blagovne znamke, oglaševalci in mediji. Avtor zgodbe je recesija, zapisovalec zgodbe je Mediana. Skupaj z udeleženci bomo oblikovali nadaljevanje zgodbe, ki ima nekaj različnih smeri zaključkov.

• 

  MICROSOFTOVE INOVACIJE V PRIHODNOSTI - Chris Tsangos, Consumer and Online Marketing Officer for the CEE

  V zadnjih petih letih smo bili po vsej Evropi priča skokovitemu naraščanju uporabe skoraj vseh vrst spletnih aktivnosti. Tovrstna rast se bo nadaljevala tudi v prihodnje, zato napovedujemo, da bo prihodnje poletje Evropa dosegla nov mejnik – internet bo po količini časa, ki mu ga kot mediju posvečamo, prehitel tradicionalno televizijo. V Microsoftu verjamemo, da bo povpraševanje po stalni povezanosti privedlo do t.i. "brezšivnih" osebnih računalnikov, televizije in mobilne telefonije. Kmalu bodo prišli časi, ko bodo lahko ljudje dostopali do informacij v trenutku, kjer koli in kadar koli. Da bi medije še naprej čim bolj izkoriščali in da bi se aktivno vključili v to digitalno generacijo, se bomo morali vsi prilagoditi novih tržnim strategijam. Te bodo ustvarile komunikacijo s potrošnikom, nudile zabavo in v polni meri izkoriščale nove priložnosti, ki jih bodo ponujale tehnološke inovacije. V Microsoftu se posvečamo pisanju zgodbe, ki temelji na raziskavah naših obstoječih uporabnikov, tehnologiji in ustvarjalnosti globalnega dometa, saj nam to omogoča, da najbolje izkoriščamo nove medijske kampanje; te bodo imele pozitiven vpliv na ustvarjanje pravilnega dojemanja vaše blagovne znamke ter istočasno izboljšale prodajne rezultate.

• 

  MARKETING IN KULTURA DOBIČKA - Aleksandra Kregar Brus, direktorica strateškega razvoja in marketinga, Droga Kolinska

  Uprave podjetij (še posebej v času volatilnosti finančnih trgov) danes potrebujejo takšen marketing in oglaševalsko stroko, ki razume, da je njihova primarna naloga ustvarjanje vrednosti za lastnike. Ključna naloga marketinga je tako predvsem v strateškem (torej v oblikovanju strategije blagovnih znamk) in manj v taktičnem delovanju. Če želi posamezno podjetje doseči, da bo marketing svojo vlogo uspešno izpolnjeval, mora pred tem ustvariti takšno organizacijsko kulturo, v kateri o ustvarjanju dobička razmišljajo vsi zaposleni. To lahko podjetje doseže skozi vrsto izvedenih korakov na nivoju celotnega podjetja in na nivoju marketinga. Predpogoj za ustvarjanje kulture dobička in kulture marketinške naravnanosti je medsebojno razumevanje in sodelovanje financ in marketinga, pri čemer podjetje potrebuje enotno terminologijo, kazalnike merjenja in sistem VBM (value based management). Torej – podjetje mora postaviti koncept "ustvarjanje vrednosti – upravljanje vrednosti in merjenje vrednosti", pri tem pa je ključna vloga marketinga.

• 

  PIAROVSKE SPLETKE – DRUŽBENA SPLETNA OMREŽJA IN MI - Domen Savić, vodja oddelka za pomoč naročnikom, Innovatif

  Če smo se pred dvema letoma navduševali nad blogi, so zdaj v ospredju socialna omrežja. Twitter, Facebook in Netlog (če naštejemo le nekatera) so v zadnjih nekaj letih pridobili večmilijonsko občinstvo, ki soustvarja vsebine, komunicira in živi mimo glavnih tokov klasičnih medijev in medijskih vsebin. Kako stopiti v stik z njimi? Kdaj pričeti uporabljati družbena omrežja? Kdaj se jim izogniti? Kako pristopiti, če ste v vlogi oglaševalske agencije, podjetja, javne osebnosti oziroma politika? Skozi predavanje bomo izpostavili dobre prakse iz domačega in tujega prostora, se dotaknili napotkov o tem, kako organizirati ekipo in kako narediti prve korake v svet socialnih omrežij. Vse skupaj pa bomo zaokrožili z debato o boljšem jutri.

• 

  KAKO CILJANO DOSEČI SLOVENSKE SPLETNE POTROŠNIKE? - Vesna Zakarić,vodja oddelka prodaje, Valicon in Zoran Savin, partner Sonce.net in Senca.net

  Po podatkih raziskave MOSS, ki se je uveljavila na področju vrednotenja slovenskega spletnega medijskega prostora, splet vsaj mesečno obišče 1,1 milijona slovenskih spletnih uporabnikov starih od 10 do 75 let. To dejstvo od oglaševalcev zahteva, da pričnejo spletni kanal enakovredno uvrščati v celostno komunikacijsko strategijo podjetja. Kako naj oglaševalci v masi spletnih medijev uspešno dosežejo želene ciljne skupine, da bo učinek oglaševanja ob optimalnih stroških zagotovljen? Kako se naši potencialni kupci obnašajo na spletu? Katerim spletnim medijem so najbolj zvesti? Kakšen je delež prekrivanja med obiskovalci konkurenčnih medijev? Raziskava MOSS ponuja obsežen vpogled v navade in profile slovenskih spletnih uporabnikov ter v obiskanost posameznih spletnih medijev. Namen interaktivne delavnice je predstaviti poslovno vrednost podatkov MOSS skozi orodje za medijsko načrtovanje, ki tako oglaševalcem kot spletnim založnikom ponuja analitično podporo v procesu načrtovanja in optimizacije poslovnih procesov ter spletnih komunikacijskih strategij.

• 

  NEPOŠTENE POSLOVNE PRAKSE - Andrejka Grlič, TIRS

  Nepoštene poslovne prakse – implementacija določil Zakona o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami skozi oči TIRS, glavnega nadzornega organa. Na primerih iz prakse bo glavna tržna inšpektorica opozorila na glavne napake pri snovanju oglaševanja in drugih oblik tržnega komuniciranja, ki jih beležijo v postopkih nadzora. Ali res vsi vemo, kdaj je oglas vabilo k nakupu? Kaj pomeni dikcija povprečni potrošnik in kako jo interpretira TIRS? Brezplačno, posebna cena, trajno znižano, ….. .Pristopi k komuniciranju, ki jih zakon prepoveduje, kot npr t.i. bait in switch oglaševanje.

• 

  LJUBLJANA – JOHANNESBURG – LJUBLJANA
  IZZIVI GLOBALNE ZNAMKE V RAZLIČNIH OKOLJIH - Mitja Zupančič, Direktor Beiersdorfa za področje Afrike

  Slovenec, ki je uspešno vodil slovenski Beiersdorf, se je soočil z zanimivim izzivom: vodenjem te iste multinacionalke na povsem drugačnem trgu; v Afriki. Z nami bo delil izkušnje in spoznanja, kako tržiti izdelke na tako kompleksnem trgu, kjer imajo potrošniki ekstremno različno kupno moč in pripadajo zelo različnim etničnim skupinam. Kako v takem okolju voditi marketinške ekipe, kako ga vidijo kot Slovenca ali Evropejca ter ali zdaj drugače gleda na Slovenijo in kaj svetuje vsem, ki se spopadajo z zelo raznoliki trgi.

• 

  OGLAŠEVALSKA LETINA: "TOTO, MISLIM, DA NISVA VEČ V KANSASU." - Janez Rakušček in Mitja Petrovič

  Avtoja letošnje oglaševalske letine "Toto, mislim, da nisva več v kansasu" Mitja Petrovič, direktor skupine Publicis in Janez Rakušček, izvršni kreativni direktor Luna/TBWA, sta v sredo, 24.3.2010, napolnila dvorano Europa v Grand hotelu Bernardin. Stara mačka, ki v oglaševanju delujeta že približno 20 let, sta za začetek pokazala uvodni film, ki je podal izhodišča za kasnejšo debato. Glavno sporočilo začetnega filma je bilo, da se stvari spreminjajo in se vedno bodo. Avtorja je zanimalo, kje na poti med Kansasom in Ozom se nahajamo Slovenci. Če smo bili včeraj še v Kansasu, kje smo zdaj. Kje smo zdaj – med tradicionalnim enosmernim oglaševanjem in novimi oblikami komuniciranja. Ker veliko ljudi oglaševanje danes dojema kot motnjo, je potrebno razmisliti o novi paradigmi. Narediti je potrebno nekaj, kar bo nalezljivo, nekaj o čemer bodo ljudje mislili in se pogovarjali. Namesto oglasov morajo govoriti ideje. Avtorja sta pokazala nekaj tujih primerov dobre prakse, na podlagi katerih sta izpeljala 4 kriterije kreativnih kampanj: pripovedljivost, soustvarjanje, socialna vrednost in uporabnost. V skladu s temi kriteriji sta ocenila oglaševanje v Sloveniji. Njun izbor kreativnih akcij sestavljajo naslednje kampanje: Zaposlili smo slona, Flex za mlade, Smuthie, Poglej na drugo stran, Trnfest, Polisnack, Planica, Resnica je v očeh opazovalca, Ruandski otroci, Renault Taxi, Orto dance in Itak Džafest. To je dvanajst izbranih akcij, ki si po njunem mnenju zaslužijo same čestitke.

• 

  DOBRA PRAVNA PRAKSA - Jaka Repanšek

  Praktičen prikaz izzivov in pasti oglaševalskega in avtorskega prava. Analiza prakse, prikaz rešitev, odgovori na vaše praktične pravne dileme.

  Oglaševalsko pravo postaja vse kompleksnejše, pogodbe vse daljše in obseg dogovorjenih obveznosti vse širši. Pravo sledi hitremu razvoju prakse, a vselej korak zaostaja. Zmagujejo tisti, ki pravnih priročnikov in fasciklov niso pospravili na spodnjo polico pisarniške omare, ki poslušajo drugo stran in so odprti za enostavne, natančne, sorazmerne in strokovne rešitve. Delavnica o oglaševalskem pravu bo povem praktična in osredotočena na vsakdanje dileme pri vašem delu, iskala bo odgovore na avtorskopravna vprašanja in prikazala dobre prakse pogodbenega prava. S seboj prinesite praktične dileme iz vašega fascikla in poskusili bomo najti pravi odgovor.

• 

  KAKO IZMERIMO NEOPRIJEMLJIVO? - Janko Hočevar, direktor, Aragon

  Vsi se strinjajo, da imajo konkretne značilnosti izdelka oz. storitve pomembno vlogo v nakupnem vedenju potrošnikov. Prav tako tudi vsi poudarjajo pomembnost percepcije blagovne znamke v smislu mehkih / image atributov kot so: zanesljivost, prijaznost, zaupanje, ipd. Šele sinergija obeh komponent pa določa uspeh blagovne zamke. Raziskave (obnašanja potrošnikov) blagovnih znamk se tradicionalno fokusirajo ali na optimiziranje značilnosti izdelka / cene ali na pozicioniranje blagovne znamke v smislu merjenja imidž atributov. Omenjena pristopa sta vedno izolirana in nista integrirana in povezana tako, da bi podala celovit model, ki bi omogočal razumevanje obeh komponent moči blagovne znamke (brand equity). Nista integrirana tako, da bi omogočala razumevanje učinka spremembe same značilnosti izdelka / cene in hkrati sprememb v smislu elementov imidža na izbiro blagovne znamke.

  Predstavljen model presega tradicionalne raziskovalne pristope in podaja celovite informacije, ki pomagajo klientom razumeti obe komponenti moči blagovne znamke. Pomaga jim oceniti učinek spremembe samega izdelka / storitve, kot tudi učinek spremembe v samem pozicioniranju blagovne znamke na izbiro blagovne znamke. In to še preden se spremembe konkretno zgodijo. Ne samo to. Model omogoča tudi oceno učinka hipotetičnih sprememb konkurence na eni ali drugi komponenti ali na obeh hkrati. Predstavljeni model je učinkovito in močno strateško in taktično orodje v rokah upravljalcev blagovne znamke. Omogoča jim optimizacijo in razumevanje učinkov v smislu obeh komponent moči blagovne znamke: značilnosti izdelka/storitve/cene in pozicioniranja.

• 

  MITI IN RESNICE O TELEVIZIJI ali kdo vlada – daljinec ali miška? - mag Aleš Muhič, direktor trženja PRO PLUS

  Povedali vam bomo, kaj je mit in kaj resnica, ko je govora o televizijskem oglaševanju. Ali je internet res sovražnik televizije, in če da, zakaj smo ga naselili v isto hišo? Je TV občinstva res vedno manj? Ali so mladi sploh še pred televizijo ali jih je popolnoma prevzel splet? Je tisto, kar se govori po oglaševalskih kuloarjih, res in kaj o tem pravijo relevantne raziskave? Kdo danes vlada v svetu oglaševanja? Tisti z daljincem ali tisti z miško oziroma zakaj imamo dve roki? Mnogo vprašanj, mnogo odgovorov.

• 

  VSI ENAKI, VSI NEOPAŽENI. KAKO S SVETLOBO V OSPREDJE! - Jure Grahek, G-Plast

  Svetloba privlači. Pritegne našo pozornost in daje občutek varnosti. Želite izvedeti, kako z njeno pomočjo bolj učinkovito komunicirati? Kako s svetlobo nadgraditi kreativne rešitve in vplivati na ljudi? Pridružite se nam. Odšli boste ... razsvetljeni!

• 

  VODAFONE: IZKUŠNJA VODENJA CELOSTNE KOMUNIKACIJE BLAGOVNE ZNAMKE, USMERJENE K STRANKI - Deborah Grech

  Grajenje, vzdrževanje in upravljanje baz potrošnikov naših izdelkov ali storitev še nikoli ni bilo tako strateškega ter ključnega pomena kot v današnjem času, ki ga zaznamujejo gospodarska negotovost, potrošniški cinizem in splošni trend hitrega menjavanja izdelkov in blagovnih znamk.Razumevanje potrošnikovih tako s stališča trgov kot kategorij je kritičnega pomena v procesu oblikovanja relevantnih ponudb, ki vodijo k pravim vrednotam blagovnih znamk in njihovi večji vrednosti. Poznavanje potrošnikov mora biti močno podkrepljeno s trdno in ustrezno podporo strankam ter njihovimi izkustvenimi običaji. Vse navedeno je izjemnega pomena v procesu ohranjanja kupcev in ustvarjanju pogosto varljive pripadnosti blagovni znamki. Kaj je torej ključ do uspešne integracije razumevanja potrošnika in potrošnikove izkušnje, ki je usklajena s celostno izkušnjo komunikacije blagovne znamke, v središču katere je potrošnik?

• 

  KDO BO KOGA SPREMENIL? KRIZA OGLAŠEVALCE ALI OBRATNO? - Maja Makovec Brenčič

  Trženjski monitor preteklega leta nakazuje, da se porabnik in njegovo nakupno vedenje že nekaj časa spreminja. Podobna opažanja zasledimo ne le v Sloveniji, ampak tudi po svetu, predvsem v Evropi. Porabniki so namreč vse bolj racionalni, kupujejo vse bolj premišljeno, so vse bolj informirani, hkrati pa občutljivi – ne le dohodkovno in cenovno, ampak predvsem z vidika celovite nakupne vrednosti in koristi, ki jih nudijo ponudniki na trgih. Navedeno ne velja le za končne porabniške trge, vse več ciljnega osredotočanja v nakupih in s tem ponudbah je tudi na medorganizacijskih trgih. Kaj to pomeni za akterje, ki se ukvarjajo s tržnim komuniciranjem (ne le oglaševanjem)? Kaj se je spremenilo v podjetjih v odnosu do različnih oblik tržnega komuniciranja, kaj v agencijah? Kje so nova, krizi in razsvetljenemu porabniku prilagojena, a hkrati razvojna stičišča naročnikov in agencij? Kako udejanjamo v komuniciranju vse bolj nujno povezljivost in integralnost različnih instrumentov tržnega komuniciranja, še posebej z vidika novih medijev in tehnologij? Predvsem pa – kako se ustvarjajo celovite strategije trženja novih in nadgrajenih izdelkov in storitev prav zato, ker družba in porabniki vendarle zaznavamo drugače kot smo to znali in zmogli v konjukturi? Ali pa bo tržno komunikacijska industrija (znova?) tako močna, inventivna in kreativna, da bo zmogla ustvariti preobrat? Številna vprašanja torej, ki jih bomo zastavili marketinškim direktorjem iz različnih dejavnosti. Prav zanimivo bo prisluhniti njihovim odgovorom in rešitvam, ki so jih in ki jih snujejo ponuditi trgu.

• 

  MEDIJSKI PROSTOR SE SPREMINJA. KDO BO IZ PREOBRAZBE IZŠEL MOČNEJŠI? - Vesna Marđonović

  Zadnjih nekaj let se veliko govori o spremenjeni konzumaciji medijev in o tem, kako tradicionalni mediji izgubljajo svoj primat. Hkrati pa nam raziskave kažejo, da še vedno več kot 90% ljudi dnevno gleda televizijo, več kot 75% posluša radio in več kot polovica prelista revije in časopise. Iz tega bi lahko tudi rekli, da konzumacija ni problematična. Ob tem pa je več kot 2/3 evropskih finančnih direktorjev izjavilo, da so in da bodo tudi vnaprej prvo in najbolj rezali oglaševalske budgete. In tako so in še bodo budgeti manjši. In ko je kolač manjši, je borba za del te-tega še težja. Z direktorji nekaterih najpomembnejših medijev se bo pogovarjala o tem, kako spremljajo ta razvoj in ostale spremembe pri potrošnikih in oglaševalcih? Kako ta spoznanja vplivajo na njihove aktivnosti in plane? Ugotoviti bo poskusila, kaj delajo, da bodo del budgeta oglaševalci tudi v bodoče namenjali prav njim. Kateri mediji imajo svetlejšo prihodnost in bodo lahko financirali svoj razvoj, in kateri bodo životarili? Vemo, da absolutne rešitve ni, a za mizo bodo ljudje, ki kreirajo usodo slovenskih medijev in oglaševanja, in zato bodo obiskovalci SOFa izvedeli, kako oni osebno in njihovi mediji to delajo.

• 

  MOBITEL V VSAKEM ŽEPU POMENI NEIZKORIŠČEN POTENCIAL ZA OGLAŠEVALCE! - Simon Slonjšak in Luka Gabrovšek, Mobitel

  4 milijarde uporabnikov mobilne telefonije v primerjavi z 1,5 milijarde TV sprejemnikov po vsem svetu so samo del razloga, da mobilni telefon lahko upravičeno imenujemo sedmi masovni medij. Sposobnost takojšnega dosega, interaktivne storitve in tehnološka prilagodljivost pa ostajajo ključne prednosti, ki še vedno ponujajo nove možnosti vsestranske uporabnosti mobilnega telefona. Še do nedavnega so podjetja naštevala različne razloge za svojo neprisotnost v mobilnem oglaševanju. Dovolj izgovorov! Sedaj obstaja rešitev, ki odpravlja njihove pomisleke in morebitne ovire ter omogoča takojšen samostojni nastop na področju mobilnega oglaševanja. Z optimizacijo stroškov za tržno komuniciranje in možnostjo takojšnje merljivosti uspeha dosega pozitivno finančno realizacijo.

• 

  KAKO OGLAŠEVALEC RAZPOREDI OGLAŠEVALSKI PRORAČUN MED RAZLIČNE VRSTE MEDIJEV?- Janez Jereb in Manca Tominc, Mediana

  Delavnica je namenjena oglaševalcem iz različnih fmcg skupin, ki bi z razpoložljivimi podatki in svojstvenim kreativnim načinom iskali predloge in rešitve za uspešno izbiro vseh vrst komunikacijskih kanalov za učinkovito komuniciranje lastnih blagovnih znamk.

• 

  VOLUMEN, AMBIENT, ATMOSFERA. - Andreja in Marko Japelj - Atelje Japelj

  Delavnica bo na osnovi primerov pokazala poti in orodja, ki običajne prostore spremenijo v ambiente, ki s svojo zasnovo sporočajo, zabavajo in navdušijo obiskovalce in udeležence (in večinoma tudi snovalce same.

• 

  SECIRNICA RADIJSKIH OGLASOV - Igor Krasnik, vodja marketinga Radia Študent

  Dober oglas učinkuje prej in se ljudem globlje vtisne. Radijski oglas mora do tega privesti v odsotnosti vida. Šli bomo od primera do primera ter prevračali, premlevali in primerjali radijske oglase, medtem pa spregovorili o specifikah radijskega medija, procesu snovanja in izdelave radijskih oglasov ter poskušali priti do čarobne formule za pripravo zmagovalca. Pikanterije niso izključene. Kronologija: tekstopisec, režiser, producent, prevajalec, napovedovalec, član žirije SOF, kreativni direktor, vodja marketinga. Priznanja: Epica, London International Advertising Awards, Autovision, Eurobest, Moscow Advertising Festival, Zlati Boben, SOF, Magdalena, Festival nekomercialnih radijskih postaj.

• 

  POTORISNO PREDAVANJE - ZEK Crew

  Predstavljen bo dolgoletni skrivni projekt skupine ZEK, ki je potekal vzporedno z njihovim vidnim delovanjem. Zaradi nepredvidenega dogodka je bil projekt zaključen in bo zato prvič in zadnjič prikazan javno. Število mest je omejeno.

• 

  PRISTOP TALKSHOW: AGENCIJA 2010 - Upravljanje oglaševalske prihodnosti

  V preteklih letih smo doživeli bistvene spremembe v vrednostni verigi komunikacij, spremembe, ki so preoblikovale upravljanje blagovnih znamk te celotno poslovanje podjetij. Intenziven vzpon digitalne tehnologije, digitalnih medijev in pametnih naprav, ki oboje podpirajo, je blagovne znamke prisililo k iskanju novih načinov doseganja potrošnikov, k novemu načinu interakcije z njimi in k močnem prizadevanju vpletanja potrošnikov v blagovne znamke. Kako smo se temu prilagodile komunikacijske agencije in kako se še moramo? Kako smo v svoje delovanje integrirali spremembe v medijskem okolju in kako spremembe v načinih medijske potrošnje? Kako znamo ali ne znamo upravljati s spremenjenimi pričakovanji naročnikov glede merljivih rezultatov komunikacije in upravljanjem dodane vrednosti za potrošnika? In kako vse to skupaj vpliva na spremembe v kadrovski politiki agencij in na pričakovanja mladih, ki v posel šele vstopajo? O vsem tem v pogovoru med karizmatičnim profesorjem Bluemelhuberjem, znanem po tem, da teoretične marketinške koncepte predstavi na razumljiv in včasih provokativno zabaven način, Tomasom Vucurevicem, sveže pečenim izvršnim direktorjem mreže DigitelPristopGroup, in kreativcem Aljošo Bagola.

• 

  Ali naše agencije kreativno upravljajo s spremembami ali jim le sledijo? - (debata AGENCIJE)

  Vodi: Gordana Petek Ivandič
  
  Gostje: Tina Cirman Popovič – Publicis, Špela Levičnik Oblak - LUNA\TBWA, Tilen Klarič - Publikum; Primož Pusar – Pristop, Zoran Trojar - Sonce.net in Marko Vičič – Futura DDB
  Otežena gospodarska in finančna situacija je temeljito spremenila razmerja na oglaševalskem trgu. Novim razmeram so se morali prilagoditi mediji, pa tudi oglaševalci (naročniki) in agencije, ki so morali zastaviti nove temelje medsebojnega sodelovanja. Pričakovanja in zahteve naročnikov so se spremenila, posledično pa so in bodo agencije morale novonastali situaciji prilagoditi tudi svojo organizacijsko strukturo, znanja. Vse to bo pomenilo, da bodo agencije v prihodnje zaposlovale drugačen tip strokovnjakov od teh, ki so v agencijah zaposleni danes, vodstvo bo od zaposlenih zahtevalo večjo sposobnost strateškega razmisleka, spremenila se bodo nekatera notranja agencijska razmerja, pa nenazadnje se bodo spremenile tudi razvojne usmeritve. Katere agencije bodo dolgoročno preživele? Tiste, ki bodo delovale le na slovenskem trgu ali tiste, ki se bodo širile na nove trge? Tiste, ki bodo stavile na specializacijo storitev ali tiste, ki bodo uspešno integrirale in prepletale vse elemente komunikacijskega spleta? Tiste, ki bodo iskale nišne komunikacijske produkte ali tiste, ki bodo naročnikom ponujale tudi poslovne rešitve? Kakšna je torej prihodnost slovenskih agencij?

• 

  Prihodnost digitalnih vsebin v založništvu - Russll Clark, urednik MagDesigner.co.uk in skupinski umetniški urednik interaktivnih revij iGizmo in iMotor

  To, kar industrija potrebuje, je poenotenje; potrebuje nekaj pogumnih podjetij, ki bodo začrtala pot. Moramo se naučiti, kako urejati in razporejati svoje digitalne vsebine. Manj moramo razmišljati o specifičnih platformah ter več o vsebini in blagovni znamki. Močna blagovna znamka bo pripomogla k večji tržnosti izdelka. Poleg različnih možnosti tiskanja moramo vključiti še cel spekter digitalnih rešitev: spletne strani, spletne revije, mobilne platforme, elektronske knjige in now Apps. Razumeti moramo, katera rešitev služi določenemu namenu. Kako najbolje uporabimo spletno revijo, ki temelji na tehnologiji Flash? Kako se mobilna aplikacija vključuje v mobilno spletno stran, kako v polno spletno stran…. Noben trenutno delujoči založnik ni dovolj pogumen, da bi izdajal na ravni prave multiplatforme, zato moramo kakovostne vsebine izdajati na vse razpoložljive načine. Poskrbeti moramo, da so vsebine dobro oblikovane, dobro napisane, uporabne in prijetne. Potrebujemo globalno spletno trgovino revij. Potrebujemo več industrijskih standardov na platformah, kot so mobilne aplikacije in spletne revije, saj bo preveč različnih formatov ubilo industrijo. Ljudje si ne želijo namestiti milijona dodatkov, želijo preprosto uporabo.