Ob koncu lanskega SOFa sta se mi utrnili dve misli. Prva je izhajala iz okroglih miz in debat, ki smo jih spremljali v programu. Ko smo razpravljali o sodelovanju - med agencijo in naročnikom, kreativcem in vodjo projekta, mediji in medijskimi načrtovalci – smo nenehno poudarjali pomembnost odnosa, ki ga partnerja ustvarjata. Največkrat smo o tem govorili ravno predstavniki naročnikov in agencij. Dobri odnosi temeljijo na dobrem razumevanju, predpogoj za to pa so odkritost, pogovor, zaupanje. A hkrati smo morali govoriti tudi o množici natečajev, o napačnih brifih, slabih kampanjah, ki v niso bile to, kar je naročnik hotel, razkroju partnerstev...
Druga misel pa se nanaša na pomembnost spreminanja komunikacijskih vzorcev, ki se vzpostavljajo med blagovnimi znamkami in njihovimi uporabniki. Ne razmišljamo več o preprostem enostranskem oglaševanju, saj od občinstva pričakujemo tudi odziv, povratno informacijo. Dobro vemo, da nam to novi komunikacijski kanali in družbeni mediji zelo dobro omogočajo. Zakaj sem potem še vedno zaznala toliko klasičnih kampanj, ki so običajnemu medijskemu spletu sicer dodale kakšen sladkorček v obliki aplikacij, spletnih kampanj, vključevanja uporabnikov, vsebin, generiranih s strani uporabnikov - temeljile pa so vseeno na dobrem starem TV oglasu? Smo res tako napredni, kot govorimo?
Prav zato mora biti tema letošnjega SOFa dialog. Dialog je dvostranska komunikacija, je 'izmenjava mnenj med zastopniki različnih stališč z namenom doseči soglasje ali sporazum'. Dialoga se bomo dotaknili na dveh ravneh – najprej na ravni dejanskega dialoga med soudeleženci oglaševalskega trikotnika. Se znamo pogovarjati, poslušati in slišati? Na drugi ravni pa bomo raziskovali dialog blagovnih znamk oziroma podjetij s svojimi uporabniki. Ga res iskreno vodimo? Ali se le pretvarjamo?
Naj se dialog začne! Veselim se ga.
Eva Aljančič,
predsednica 21. SOF